Zavod ULSS 13 – Dolo

Verzija za tisk

Endokrina kirurgija

 

Endokrina kirurgija je veja splošne kirurgije, ki se ukvarja z kirurško odstranitvijo bolezni endokrinih žlez (ščitnica, obščitnici, nadledvična žleza). Endokrina kirurgija zajema posege v področju vratu (ščitnica in obščitnici) in področju trebuha (nadledvična žleza).

Glavna Obolenja

  • Zatrdline na ščitnici, posamične zatrdline na žrelu, ki se lahko razširijo tudi na medpljučje; povečana golša, Basedowova bolezen; vse neoplazije ščitnice, ki se lahko širijo tudi na možganske limfne vozle
  • Primarna, sekundarna in terciarna hiperaktivnost obščitnične žleze (hiperparatiroidizem)
  • Zatrdline z izcedkom ali brez na nadledvični žlezi, vključno s tumorjem

Kirurški Posegi

  • Odstranitev ščitnice v celoti ali odstranitev režnja ščitnice
  • Odstranitev ščitnice z manj invazivnim ali tradicionalnim posegom. Laparoskopska in laparotomska odstranitev nadledvične žleze.

Glavno zanimanje za kirurško zdravljenje vključuje:

  1. Ščitnico
  2. Obščitnične žleze
  3. Nadledvične žleze

 

Ščitnica

Ščitnica je žleza, ki ima dva režnja in se nahaja v sprednjem delu vratu. Izloča ščitnične hormone (T3 ali trijod-tiroksin in T4 tetrajod-tiroksin ali tiroksin), ki so odgovorni za številne metabolne funkcije, ki vplivajo na srčno-žilni sistem in, v manjši meri, na dihalni aparat, ledvica in hemopoezo, poleg tega pa pomembno vplivajo na rast in razvoj organizma.

Preiskava ščitnične žleze vključuje klinični pregled področja vratu, hormonsko preiskavo,  scintigrafijo s pomočjo vezave radioaktivnega izotopa, ki omogoča prepoznavanje “vročih” (hiper-vezava) in “hladnih” (hipo-vezava) zatrdlin v ščitnici, ekografija ki daje možnost mofrološke ocene žleze in omogoča razlikovanjem med čvrstimi zatrdlinami in cistami, ter oceno velikosti morebitnih zatrdlin.

Citološki pregled (s punkcijo), ki se izvede z odvzemom zatrdlin ob sočasnem nadzoru z ekografom, strokovnjakom v 80% primerih omogoča pravilno odkrivanje bolezni.

Bolezni ščitnice, ki jih lahko zdravimo s kirurškim posegom, so:

  • posamične zatrdline (ciste, adenomi, toksične zatrdline ali Plummerjev sindrom)
  • tvorbe več zatrdlin
  • Basedowov sindrom
  • rak ščitnice (diferencirani rak, rak kostnega mozga, anaplastični rak, če naštejemo samo najpogostejše med njimi).

 

Kirurški Posegi

Odstranitev celotne ščitnice je poseg, za katerega se odločijo tisti bolniki, pri katerih bolezenske spremembe ščitnice ali rak na ščitnici zajamejo celotno žlezo. Gre za odstranitev ščitnice v celoti.

Odstranitev režnja ščitnice. Kadar obstaja ena sama zatrdlina, oziroma zatrdline nastajajo samo  v enem režnju ščitnice, je mogoče s kirurškim posegom odstraniti polovico ščitnice (hemitiroidektomija). Pri tem posegu obstaja tveganje, da se bolezen zopet pojavi na drugem režnju ščitnice, ki ni bil odstranjen, zato je lahko potrebno kirurški poseg ponoviti.

 

Obščitnica
Obščitnične žleze sestavljata dva para žlez (zgornje in spodnje), ki se nahajata izza in ob ščitnici, v nekaterih primerih pa se pojavi večje število obščitničnih žlez oziroma ektopične obščitnice (npr. na območju medpljučja).

Obščitnične žleze
Preiskava obščitničnih žlez vključuje klinični pregled, vsebnost PTH v krvi, vsebnost nekaterih elektrolitov (kalcij in fosfor v plazmi in urinu), ekografijo in scintigrafijo za diagnozo bolezenskega stanja obščitničnih žlez, ki zahtevajo kirurški poseg.
S kirurškim posegom lahko zdravimo primarno hiperparatiroidozo (ki je lahko občasna ali na genetski osnovi, kot pri multipli endokrini neoplaziji ali MEN), pri kateri se prekomerno izloča PTH in posledično pride do hiperkalcemije. Čeprav je takšno stanje v večini primerov benigno, lahko povzroči težave z ledvicami (zastajanje ledvičnih kamnov), šibkost, resorbcijo, krhkost in bolečine v kosteh, bolečine v mišicah, težave z želodcem in prebavnim aparatom.
 
Kdaj je potreben kirurški poseg?
V primeru primarnega hiperparatiroidizma, lahko s kirurškim zdravljenjem (odstranitev ene ali več obolelih žlez) bolnika v celoti ozdravimo. Primarni hiperparatiroidizem je lahko posledica hiperplazije ali adenoma obščitnice (najbolj pogost), veliko redkeje je posledica karcinoma obščitnice (manj kot 1% primerov). V drugih primerih se lahko pojavi t.im. sekundarna hiperparatiroidoza, ki je značilna za bolnike z ledvično insuficienco, pri kateri pride do hiperplazije 4 žlez, zato je v nekaterih primerih (pth > 400 ng/ml, ledvična osteodistrofija je odporna na medikamentozno terapijo) potreben kirurški poseg.

Vrste posegov
V primeru posamičnih tvorb se odstrani samo tisto žlezo, ki je prizadeta, v primeru razraslih tvorov pa so velikokrat prizadete vse obščitnične žleze, zato je potrebna odstranitev vseh štirih obščitnic. Med izvajanjem operativnega posega nam merjenje vrednosti PTH pomaga potrditi obstoj in odločitev za odstranitev obolele žleze, pri čemer se izognemo mogočim zapletom, ki bi nastali v primeru, da bolnika ne bi ustrezno oskrbeli in ne bi odstranili vseh tistih žlez, ki so prizadete.

 

Nadledvične žleze

Dve nadledvični žlezi se nahajata na vrhu vsake od ledvic. Vsaka od obeh žlez ima zunanjo skorjo, v kateri se izločajo hormoni, kot so kortizol, aldosteron in nekateri spolni hormoni in notranjo sredico, v kateri se izločata adrenalin in noradrenalin.


Nadledvična žleza
S kirurškim posegom lahko zdravimo ledvično neoplazijo, ki jo včasih spremlja prekomerno izločanje hormonov.

Za Cushingov sindrom je značilno prekomerno izločanje kortizoloa, ki je lahko posledica novotvorb v nadledvičnih žlezah in se kaže kot ginoidna debelost, facies lunaris, arterijska hipertenzija, rdečkaste strije, hiperglikemija, osteoporoza, maskulinizacija, amenoreja, sterilnost.

Prekomerno izločanje aldosterona (aldosteronomija ali Connov sindrom) je v glavnem posledica adenoma nadledvičnih žlez in lahko povzroči hipertenzijo in spremenjene vrednosti kalija v krvi.

Feokromocitom je nadledvična tvorba, ki se pojavlja občasno ali kot posledica genskih dejavnikov (glejte MEN) in povzroča prekomerno izločanje adrenalina in/ali noradrenalina, pri čemer prihaja do hipertenzije, tesnobnosti, tresavice, prekomernega potenja, glavobola.

V nekaterih primerih lahko tvorbo nadledvične žleze naključno odkrijemo med pregledom (ekografija ali CT trebušne votline), ki se izvede zaradi drugih razlogov. V tem primeru govorimo o incidentalomu nadledvične žleze, ki ne zahteva nujno kirurškega posega, razen v primeru, ko lahko na podlagi njegovih značilnosti sklepamo na maligno bolezen (velikost >3 cm, invazivne narave, hitro rastoč tumor, ki se ugotovi na podlagi specialističnih pregledov s CT, nuklearna magnetna resonanca, ekotomografija). V primeru nedelujočega incidentaloma, so simptomi manj očitni (pridušena bolečina v pasu, astenija, izguba teže, vročina).

Karcinom nadledvičnih žlez je zelo redka bolezen, ki jo pogosto spremlja prekomerno izločanje hormonov (spolnih hormonov). V takšnih primerih so simptomi posledica prekomerne koncentracije hormonov v obtoku.
 
Zakaj kirurški poseg?
Prekomerno izločanje hormonov, možnost, da se maligna bolezen razvije v metastaze in napade bližnja tkiva (npr. feokromocitom, ki je v 10% primerih maligen), velikost novotvorbe (incidentaloma) in lastnosti nadledvične mase so dejavniki, ki zahtevajo obvezen kirurški poseg.

Vrsta kirurškega posega
Najbolj primeren kirurški poseg za operativno zdravljenje bolezni nadledvičnih žlez je videolaparoskopska odstranitev nadledvičnih žlez.

Videolaparoskopska odstranitev nadledvičnih žlez pomeni odstranitev nadledvice s pomočjo laparoskopskega reza oz. majhnih rezov v koži, velikih približno 1 cm, ki z vnosom plina (CO2) v trebuh omogočijo oblikovanje potrebnega prostora in prikaz nadledvične žleze s pomočjo videokamere.
V nekaterih primerih, na primer po opravljenih drugih posegih v trebušni votlini, ali kadar gre za sum ali gotov pojav malignih tvorb, izvedba laparoskopske odstranitve nadledvičnih žlez ni priporočljiva, ampak je potrebno uporabiti tradicionalni poseg.
Laparoskopska tehnika omogoča krajši čas okrevanja bolnika v bolnišnici (povprečno 3 dni za naše bolnike) in hitrejšo povrnitev telesne in delovne aktivnosti, manj bolečin po operaciji in posledično manjšo uporabo farmakov, poleg seveda estetskih prednosti, ki jih imajo majhne in malo vidne brazgotine.

 

 

 

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali

Projekt sofinanciran v okviru Programa ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev



Valid HTML Valid CSS
Pixel Service & Consulting